Greta

Pripomoček za izbor ogrevalnega sistema na podlagi celovite primerjave letnih stroškov investicije in obratovanja

Investitor ima danes na izbiro celo vrsto možnosti za izvedbo ogrevanja. To še posebej velja, če upoštevamo še možne kombinacije med različnimi sistemi in energenti. Glavna vidika izbire sta višina investicije in tekoči letni stroški energenta ter vzdrževanja po izvedbi investicije.

Pri menjavi starega sistema ogrevanja z novim je bistveno ugotoviti, kakšni bodo možni prihranki glede na stroške, ki smo jih imeli s starim sistemom. Prihranke, ki jih lahko dosežemo z novim sistemom, bomo lahko vložili v menjavo starega in nabavo novega sistema. Ko s temi izplačamo investicijo, lahko prihranke varčujemo za prihodnjo posodobitev sistema po izteku njene življenjske dobe. Vsak ogrevalni sistem je sestavljen iz različnih elementov, kot so, na primer, kotel, zalogovnik, rezervoar, drvarnica, razdelilni sistem in drugo. Vsak od teh elementov ima svojo življenjsko dobo in po njenem izteku je potrebna zopet investicija v obnovo. Pri izračunu letnih stroškov ogrevalnega sistema je zato treba upoštevati tudi življenjske dobe teh elementov in njihove stroške.

Tudi samih energentov je danes zelo veliko (elektrika, peleti, sekanci, kurilno olje, plin, itd.), njihove cene na pridobljeno energijo za ogrevanje (€/kWh) pa so zelo različne. V splošnem lahko rečemo, da so za cenejše energente potrebne večje investicije in obratno. Enako je s stroški za ogrevanje. Pri manjšem mesečnem strošku za energijo, je večji mesečni strošek za investicijo. Seveda, pa to ni pravilo in na splošno vnaprej ni možno pavšalno povedati, kaj se splača in kaj se ne splača. Potreben je natančnejši premislek, ki ga mora opraviti sam investitor glede na možne izbire in nasvete strokovnjakov in prodajalcev. Poleg finančne primerjave med različnimi sistemi pa se lahko investitor na koncu odloči na podlagi ekonomike, ki upošteva še nefinančne stroške. Slednji predstavljajo udobje, varnost, zanesljivost, prilagodljivost, neodvisnost, možnost daljinskega upravljanja in drug okoljski vidiki (izpusti, hrup, odpadki, prevozi, ipd.).

Primerjava vseh zgoraj naštetih stroškov je dokaj zapletena in nam otežuje enostavno odločitev. Odločamo se namreč za nadaljnjih nekaj let ali do deset let, ko bomo morali izplačevati investicijo ter hkrati še za nadaljnjih dvajset ali trideset let, ko bomo plačevali stroške energenta, obratovanja in vzdrževanja ogrevalnega sistema. Da bi si tako primerjavo stroškov in odločitev olajšali, smo v okviru projekta GRETA izdelali Excel preglednico, s pomočjo katere lahko na podlagi osnovnih vhodnih podatkov o rabi energije dobimo celovito primerjavo letnih stroškov investicije, obratovanja in energenta za ogrevanje. Možna je primerjava med naslednjimi načini ogrevanja: peč na kurilno olje, kotel na polena (ločeno bukev in iglavci), kotel na sekance, pelete, peč na utekočinjen naftni plin, na zemeljski plin, toplotna črpalka zrak – voda, zemlja – voda in voda – voda.

Excelova tabela za izračun je razdeljena na več delovnih listov, ki vključujejo navodila za uporabnike, vhodne podatke o rabi energije in stroških investicije, izračune letnih stroškov energije in investicije, analize in primerjave po različnih kategorijah ter ekonomske kazalnike. S tem, ko izpolnimo preglednico s svojimi podatki, si pridobimo dober pregled dejanskih stroškov. Hkrati lažje vidimo, pri katerem elementu lahko privarčujemo. Na ta način lahko pridemo do zanesljive ocene, kaj se splača in ne splača prav za naš primer stavbe in lokacije.

Za pravilne izračune mora uporabnik v Excel tabelo vnesti ustrezne vhodne podatke za objekt, kot so potrebna toplotna moč za ogrevanje stavbe, letno porabo energije za ogrevanje pred / po sanaciji. Če razpolagamo s podatkom o izkoristku naprave, lahko spremenimo tudi te vrednosti, v nasprotnem primeru pustimo tako, kot je. Tako lahko zberemo ponudbe različnih sistemov in elementov in v preglednico vnesemo njihove cene. Na tak način se lahko bolje posvetujemo s svetovalci in ponudniki ter postavimo svoje zahteve za pripravo ponudbe. Poleg tega lahko bolje tudi kontroliramo dejansko učinkovitost vgrajenega sistema, garancijo in tudi lažje izboljšamo učinkovitosti sistema po začetnih letih obratovanja, ko se izkaže, kako sistem dejansko deluje.

Excel tabela je dostopna na spletu:

Izračun upravičenosti investicije (.xlsx datoteka)

V preglednici je že prikazan primer, ko imamo v stavbi obstoječ star kotel na kurilno olje (ELKO) z zmogljivostjo 20 kW in za ogrevanje hiše potrebujemo 20 MWh toplote na leto za kar v starem kotlu pokurimo 2900 l kurilnega olja, ter primerjava z drugimi načini ogrevanja.

Podobno lahko vnesemo podatke porabe in moči za naš obstoječi sistem in tabela nam izračuna stroške delovanja in investicije. Te stroške nato primerjamo s stroški, ki jih dejansko plačujemo. Prav tako lahko te stroške primerjamo s stroški, ki bi jih imeli z drugimi ogrevalnimi sistemi.

Zanimiva je že sama primerjava med porabo različnih količin energentov, ki jih izračunamo v preglednici. Če danes pokurimo 2900 l kurilnega olja v stari peči, bi za enako količino toplote pokurili 15 m3 bukovih polen, 22,4 m3 polen iglavcev, 33,2 m3 sekancev, 7,1 m3 peletov, 2200 l kurilnega olja v novi peči, 20 MWh elektrike, 3050 l utekočinjenega plina, 1950 m3 zemeljskega plina, 5,3 MWh elektrike za toplotno črpalko zrak voda, 4,8 MWh elektrike za toplotno črpalko zemlja voda in 4,3 MWh elektrike za toplotno črpalko voda-voda.

Pri obstoječem sistemu ogrevanja običajno največkrat govorimo le o stroških nabave energenta. Iz izračuna v preglednici pa lahko vidimo, kolikšni so dejanski stroški, vključno z vzdrževanjem in obnovo sistema po izteku življenjske dobe. Iz izračuna torej vidimo tudi, koliko bi morali mesečno varčevati, da bi sistem po izteku življenjske dobe obnovili, oziroma zamenjali. Šele ko to upoštevamo, lahko naredimo pravo primerjavo in razmislek o tem, kaj se nam splača in zakaj.

Kaj lahko še sami naredimo, da bi bila naša odločitev čim bolj gospodarna? Zelo koristno je, če si natančno beležimo, koliko energenta smo letno porabili, koliko nas je to stalo in koliko smo vložili v vzdrževanje. Ker so zime zelo različne, lahko šele z upoštevanjem nekaj letnih stroškov ocenimo povprečno količino potrebne energije in stroške za nabavo energenta. Druga zelo koristna zadeva je, da v času najhladnejših dni zabeležimo dnevno porabo energenta in čas delovanja kotla, oziroma peči. Če ob tem izmerimo še srednjo temperaturo v ogrevanih prostorih in istočasno zunanjo temperaturo, lahko precej bolj zanesljivo določimo potrebno moč kotla. Ta podatek je izredno pomemben pri višini investicije, saj je cena kotla močno odvisna od njegove zmogljivosti. Če kupujemo kotel na podlagi ocene čez palec, oziroma po sistemu raje večji kotel, da bo gotovo zadoščal, je lahko investicija že v začetku bistveno pretirana. Treba je vedeti, da je zelo hladnih dni izredno malo v primerjavi s celotno ogrevalno sezono in zato ni smiselno kupovati predimenzioniranega kotla.

Joerg Prestor, Tomaž Lozej, Janja Svetina in Simona Pestotnik